Matija Vertovec
Duhovnik, strokovni pisec in učitelj vipavskih vinogradnikov
Med vipavskimi vinogradi, v zaselku Jakulini pri Šmarjah na Vipavskem, se je 28. januarja 1784 rodil Matija Vertovec, izjemen um, ki je velik del svoje ustvarjalne energije posvetil strokovnemu razvoju vinogradništva in vinarstva.
Kot duhovnik je vse svoje življenje služboval na Vipavskem. Najprej v Vipavi, nato na Planini, nazadnje pa v Podnanosu, kjer je 2. septembra 1851 umrl. Matija Vertovec ni bil običajen duhovnik. Bil je poliglot, raziskoval je zgodovino, zemljepis, kemijo, fiziko in astronomijo. Prav posebej pa ga je zanimalo kmetijstvo, zlasti vinogradništvo in kletarstvo. Veliko je potoval, strastno je iskal nova znanja. Svoja spoznanja je zapisal v številnih strokovnih člankih in knjigah, zelo rad pa jih je delil tudi s povsem preprostimi ljudmi. V vaseh, kjer je služboval, ni skrbel le za versko vzgojo. Ljudi je spodbujal k učenju, z lastnim zgledom jim je predstavljal novosti, ki so v življenje prinašale napredek.
Učitelj naprednega vinarstva
Matija Vertovec je bil prvi, ki je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu in vinarstvu, o uporabni kemiji, o astronomiji in o splošni svetovni zgodovini. Njegova Vinoreja, prva strokovna knjiga o vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu na Slovenskem, ki je izšla leta 1844, ima za ljudi v Vipavski dolini prav poseben pomen. Vertovec je sam obdeloval vinograd in kletaril, preizkušal je trse in načine pridelave, ki jih je spoznaval v literaturi in na številnih potovanjih. Svoje znanje in izkušnje je prenašal na vipavske vinogradnike in marsikateri njegov nasvet je še danes uporabno vodilo vinogradnikom in vinarjem, ki kmetujejo na sonaraven način.
Posebej dragocen prispevek Matije Vertovca je njegov natančen popis vseh vinskih sort, ki so jih v tem času gojili na Vipavskem. Njegov zapis je pomemben temelj in velika spodbuda za ohranjanje starih domačih sort, ki so neprecenljivo bogastvo vipavskega vinorodnega okoliša.
Nesmrtna ljubezen do trte
Ustvarjalni opus Matije Vertovca je prežet z ljubeznijo do domače zemlje in trte, najlepšo hvalnico trti pa je zanosno ubesedil v prispevku Vinske terte hvala, ki je bil leta 1843 objavljen v Kmetijskih in rokodelskih novicah. V članku je največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna javno pozval, naj spesni hvalnico trti. Prešeren je leto kasneje napisal slovito pesem Zdravljica. V njeni prvi kitici zgodovinarji danes jasno prepoznavajo Vertovčeve zamisli, njena sedma kitica pa je danes slovenska himna. Prav v Podnanosu, kjer je Matija Vertovec v tistem času služboval, je mnogo kasneje Stanko Premrl uglasbil Zdravljico. Podnanos zato slovi kot rojstni kraj slovenske himne.
Po poteh Matije Vertovca
Po vipavskih gričih in skozi vasi, kjer je živel in delal Matija Vertovec, danes vodi označena pohodniška pot, ki ponuja ogled številnih naravnih in kulturnih znamenitosti. Vsako leto, prvo nedeljo po martinovi nedelji, tu poteka organiziran Pohod po Vertovčevih poteh, ki pohodnike navdušuje z gostoljubjem in možnostjo okušanja lokalnih dobrot.
V Šmarjah na Vipavskem so člani Društva Matija Vertovec uredili spominsko sobo, kjer so razstavljeni zanimivi arhivski dokumenti, knjige in fotografije. Obisk Vertovčeve sobe je mogoč ob predhodni najavi. Skozi vse leto se lahko s člani društva dogovorite, da vas pospremijo po Vertovčevi poti in vam skozi oči domačina predstavijo zgodbo o Vertovcu.
Informacije
Darko Poljšak, T: +386 (0)41 275 267
Damijan Orel, T: +386 (0)41 363 207