Top doživetja
Informacije Tema meseca Vreme Dogodki
Top doživetja
x

Februar 2024

Pripravljeni na presenečenja?

Odkrivanje skrivnosti za pravi oddih

Potujemo, da bi pobegnili iz rutine. Vsaj začasno. Izkušeni popotniki vemo, da na potovanjih lahko odkrijemo tudi marsikaj, kar nas navdihuje še dolgo po tem, ko izpraznimo potovalno torbo. Novo odkrita dejstva in zgodbe, ki prelisičijo stres in naš um zaposlijo z razmišljanjem o zanimivih stvareh, so dragoceni del potovanj. Greste z nami na odkrivanje skrivnosti Rajske doline?

Zgodbe turbulenc preteklega stoletja

Slikovita Vipavska dolina se na zahodu odpira v Goriško ravnico. Območje današnje meje z Italijo, kjer se slovenska Nova Gorica in italijanska Gorica danes zlivata v edinstveno evropsko somestje, so v preteklem stoletju zaznamovale vojne in usodne politične odločitve. Spoznajte prizorišča pomembnih zgodovinskih dogodkov, ki so oblikovali podobo današnje Evrope. O nesmiselnosti vojn zgovorno pričajo številne sledi ene najhujših front v prvi svetovni vojni, ki so danes povezane s Potjo miru. Obiščite Park miru na Sabotinu, na hribu nad Solkanom, kjer vas bosta navdušila voden ogled po razvejanem sistemu kavern in strelskih jarkov ter inovativen multimedijski center za obiskovalce. Pohodniki lahko izberete tudi katero od drugih poti, ki poleg informacij o nekdanjih bojih ponujajo tudi čudovite razglede na območje zloglasne soške fronte. Tudi druga svetovna vojna je v teh krajih pustila globoke sledi, prav posebej boleča pa je bila nova povojna mejna črta, ki je Goriški odvzela Gorico, njeno zgodovinsko upravno, gospodarsko in kulturno središče. Na slovenski strani meje je zato po vojni nastala Nova Gorica, najmlajše slovensko mesto, ki danes pripoveduje komaj verjetne zgodbe povojnega življenja ob meji. Obiščite Muzej na meji, ki ga sestavljajo štiri različne muzejske zbirke, posvečene različnim aspektom sobivanja z vsiljeno mejo, ki je zaznamovala nešteto človeških usod. Danes meje ni več. Nova Gorica in Gorica, povezani kot še nikoli doslej, bosta leta 2025 skupaj gostili Evropsko prestolnico kulture.

Biseri srednjeveške kulture in arhitekture

Skozi Vipavsko dolino so od nekdaj vodile pomembne prometne poti. Rodovitna dolina z blago klimo je v srednjem veku v te kraje pritegnila pomembne plemiške družine, ki so tu ustvarile svoja gospostva, razvijale kmetijstvo in trgovino, gradile razkošne gradove in pustile izjemen kulturni pečat. Prepustite se zgodbam nekih drugih časov. V središču Vipavske doline vas z nizkega griča vabi Vipavski Križ, eden najlepših slovenskih kulturnih spomenikov. Za lepo ohranjenim srednjeveškim obzidjem vas pričakajo številna presenečenja. Vasica, ki je bila na vrhuncu svoje slave najmanjše mesto v takratnem cesarstvu in trgovsko središče doline, se naslanja na ruševine nekdaj imenitnega gradu Vipavski Križ. Tik ob gradu še vedno deluje kapucinski samostan, ki hrani dragoceno staro knjižnico in številne sakralne umetnine. Na drugem koncu doline, v bližini Branika, preprosto morate obiskati mogočni grad Rihemberk, enega najstarejših in največjih še ohranjenih srednjeveških gradov v Sloveniji. Ob grajskih vratih vas sprejme današnja grajska gospa, ki vas za obzidjem popelje skozi skrivnosti nekdaj razkošnega življenja na gradu. Danes v njegovih stolpih domujejo netopirji. Grad obdaja pristna narava z izjemno biotsko pestrostjo, ki jo lahko spoznavate tudi v sodobnem centru za obiskovalce. Zapuščino grofov Lanthieri, zadnjih lastnikov gradu Rihemberk, lahko raziskujete tudi v Vipavi, kjer vas bosta navdušila dvorec Lanthieri na glavnem trgu in bližnji dvorec Zemono, kjer deluje vrhunska restavracija.

Vinska trta je bila tu pred Rimljani

Na območju današnje Ajdovščine, gospodarskega središča Vipavske doline, so Rimljani v prvih stoletjih našega štetja zgradili mogočno vojaško utrdbo Castra s štirinajstimi stolpi. Mesto se danes ponaša z najdaljšim še ohranjenim rimskim obzidjem v Sloveniji, ostaline nekdanje utrdbe pa so predstavljene tudi na obnovljenem osrednjem trgu. Med številnimi arheološkimi izkopaninami, ki jih v Ajdovščini hrani muzejska zbirka, zbuja pozornost nedvoumen dokaz, da so Rimljani tu gojili vinsko trto. Nekateri viri trdijo, da je bila trta v Vipavski dolini doma že pred naselitvijo Rimljanov. Zanesljivo pa vemo, da je vinogradništvo doživelo pravi razcvet v začetku 19. stoletja. Matija Vertovec, duhovnik in učitelj vipavskih vinogradnikov, je takrat izdal prvo strokovno knjigo o vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu na Slovenskem. Popisal je vse takratne vinske sorte, številne med njimi so se ohranile do danes, kar je velika redkost v širšem evropskem prostoru. V Vipavski dolini tako lahko najdete avtohtono vinsko sorto zelèn, pinelo in še celo vrsto drugih starih domačih sort. Raziskovanje vipavskih vin je zato edinstveno doživetje, ki ga obogatijo odlično vodene pokušine, začinjene z osebnimi zgodbami lokalnih vinarjev.

Katerokoli skrivnost ali zgodovinsko dejstvo se boste namenili raziskovati, okušanje lokalnih dobrot in druženje z domačini vas bo vselej spomnilo, da Rajska dolina obstaja.