V februarju, ko v Sloveniji praznujemo svoj kulturni praznik, v Vipavski dolini tradicionalno obudimo spomin na rojake, ki so za seboj pustili neizbrisen kulturni pečat. Matiji Vertovcu, ki je služboval v Podnanosu, smo hvaležni, da je vipavske vinogradnike že sredi devetnajstega stoletja tako uspešno izobraževal za dobre vinarje. Posebej pa smo mu hvaležni, da je velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna nagovoril k pisanju hvalospeva vinski trti. Tako je nastala Zdravljica, ki jo je mnogo kasneje, prav tako v Podnanosu, uglasbil domačin Stanko Premrl. Sedmo kitico Zdravljice smo si v Sloveniji izbrali za svojo himno, Podnanos v Vipavski dolini pa je ponosno njen rojstni kraj.

Arheološke najdbe ponujajo dovolj dokazov, da so trto v Vipavski dolini gojili že Rimljani. Vse od takrat je trta zelo pomembna kultura, vinarsko znanje se kot dragoceno izročilo prenaša iz roda v rod. V zadnjih desetletjih vipavski vinarji posebej pozorno ohranjajo stare domače sorte, obujajo tradicionalne metode naravne pridelave in skrbijo za vrhunsko kakovost vin. Tako pridelano vino je vse bolj cenjeno. Ni naključje, da je tudi najbolj priljubljena domača jed povezana z grozdjem. Ne zgolj v smislu primernega spajanja jedi z vinom. K edinstvenemu okusu vipavske jote, ki je lokalna posebnost, svoj delček prispevajo tudi grozdne tropine, v katerih se kisa vipavska repa tropinka. Vipavska jota je še vedno priljubljena jed domačinov. Ob obisku Vipavske doline vam jo bodo postregli na kmetijah, v gostilnah in restavracijah.