400 let Kostanjevice

Kostanjevica je staro božjepotno svetišče s samostanom, pestro zgodovino in bogatimi zakladi preteklosti. Leži na 143 m visokem griču ob južnem robu Nove Gorice, tik ob slovensko-italijanski meji. Na Kostanjevici ali na Kapeli, kot pravijo kraju domačini, bodo v letih 2022 in 2023 z različnimi dogodki obeležili 400-letnico postavitve kapele, posvečene Materi Božji leta 1623.

Kostanjevica je danes kraj velikega kulturno-zgodovinskega in religioznega pomena tako za prebivalce z obeh strani meje kot tudi za obiskovalce, ki jo radi obiskujejo od blizu in daleč. Današnjo impozantno pojavnost je Kapela dobila s prihodom redovnikov karmeličanov, leta 1811 pa so samostan naselili frančiškani, ki ga upravljajo še danes. Med največje dragocenosti Kostanjevice sodita grobnica Burbonov, v kateri so pokopani zadnji potomci te francoske kraljeve rodbine, ter Škrabčeva knjižnica, imenovana po patru Stanislavu Škrabcu, največjem slovenskem jezikoslovcu, ki je na Kostanjevici živel več kot 40 let. Poseben čar za obiskovalce pa je rožni vrt z izjemno zbirko starodavnih vrtnic burbonk, ki velja za eno največjih na svetu.

V svoji častitljivi 400-letni zgodovini je Kostanjevica doživela veliko pretresov. Uničili je nista niti dve vojni niti potres leta 1976. Časi so premikali državne meje, selili prebivalce samostana, vendar zgodovinski biser nad mestoma Gorica in Nova Gorica po tolikih letih še vedno stoji kot priča preteklosti in zaveza prihodnosti.