Podnanos, rojstni kraj slovenske himne
Vipavsko vino, dve osebnosti in dve veliki ideji
Lepa veduta s posebnim cerkvenim zvonikom, odlično vino in slavni rojaki so pravi zaščitni znak te prijazne vasi pod vznožjem Nanosa. Domačini pa so zelo ponosni tudi na manj poznana dejstva, ki kraj povezujejo z nastankom slovenske himne.
Podnanos, do konca druge svetovne vojne imenovan Št. Vid, je zelo staro naselje. Arheološke najdbe pričajo, da je bilo območje verjetno naseljeno že v bronasti in železni dobi, nedvomno pa so se tu naselili Slovani. Zgrajeno ob izjemno pomembni prometni povezavi, ki so je pred tem uporabljali že Rimljani, je imelo naselje v poznejših stoletjih vlogo manjšega trgovskega središča. Tu so trgovali z živino in kmetijskimi pridelki, predvsem z vinom, sadjem in žitom. V času vladavine Habsburžanov je bil kraj v monarhiji poznan po dobrem vinu.
Morda ni naključje, da je v začetku 19. stoletja v Št. Vidu nastopil službo Matija Vertovec, duhovnik in izjemno plodovit strokovni pisec, poliglot in popotnik. Domačin, rojen v bližnjih Šmarjah, je vipavske kmete učil naprednejšega kmetijstva in vinarstva. V Sloveniji je Matija Vertovec najbolj poznan kot avtor knjige Vinoreja za Slovence, ki je prva v slovenskem jeziku napisana strokovna knjiga o vinarstvu.
Matija Vertovec je tudi sam gojil vinsko trto in iz njegovih zapisov lahko razberemo, da je to počel z veliko ljubeznijo. Leta 1843 je bil v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavljen njegov članek z naslovom Vinske terte hvala. V ta zapis je Vertovec vključil tudi javni poziv Francetu Prešernu, takrat že zelo cenjenemu pesniku, naj spesni hvalospev vinski trti. Sklepamo lahko, da je bil ta poziv del navdiha za slovito pesem Zdravljica, ki jo je Prešeren napisal leto kasneje.
Leta 1905, ko je v Št. Vidu rojeni duhovnik in skladatelj Stanko Premrl v domačem kraju preživljal počitnice, je Zdravljica dobila svojo melodijo. Pol stoletja po Vertovčevi pobudi je Stanko Premrl v Podnanosu uglasbil najbolj znano slovensko hvalnico vinu.
Mnogo kasneje, leta 1989, je bila sedma kitica Prešernove Zdravljice z melodijo Stanka Premrla sprejeta za slovensko himno. Podnanos se je v zgodovino zapisal kot rojstni kraj slovenske himne.
Ustvarjalnost pomembnih mož je dokumentirana in neštetokrat dokazana. V ozadju njihovih mojstrovin pa ostaja sijajen navdih: vipavsko vino. Vertovec mu je posvetil velik del svojega ustvarjalnega opusa, Stanko Premrl je bil rojen med trtami. In kdo bi vedel, morda je tudi France Prešeren prav v vipavskem vinu našel pravi navdih …
