Na Sabotin po spomin

Hrib, po katerem poteka slovensko-italijanska meja in se dviga na križišču Vipavske doline, čezmejne Goriške, doline Soče ter Goriških Brd, ponuja več, kakor se sprva zdi. Tu uspevajo rastline različnih podnebij, zatočišče so našle redke ptice, predvsem pa je Sabotin nemi pričevalec zgodb in strahot prve svetovne vojne.

Vrh 609-metrskega Sabotina lahko dosežete iz več različnih smeri, tokrat se boste nanj podali po severni in sestopili po južni poti. Avto pustite na parkirišču tik pred mostom čez Sočo in ga prečkajte. Na desni se vam razkrije sloviti Solkanski most. Osupnil vas bo s 85-metrskim lokom, kar ga uvršča na prvo mesto med kamnitimi mostovi na železniških progah na svetu.

Takoj za mostom se spustite levo na makadamsko pot, ki poteka v nasprotni smeri toka reke Soče. Po približno pol ure vas markacija usmeri levo. Pot se začne vzpenjati, na razcepu se usmerite desno, kmalu dosežete prve kaverne. Skozi kaverne ali po označeni poti dospete do okrepčevalnice na Sabotinu.  

Celoten hrib je pod površjem še danes prepleten s sistemom kavern in strelskih jarkov, po katerih se lahko sprehodite in začutite razsežnosti krvave soške fronte. Tu so se bojevali vojaki 22 narodnosti in za seboj pustili neizbrisne posledice. V bivši karavli je na ogled muzejska zbirka. Na voljo so tudi strokovno vodeni ogledi.

Ste vedeli, da točno po grebenu Sabotina poteka državna meja med Slovenijo in Italijo? Po približno 15-ih minutah vijuganja med dvema država hkrati dosežete vrh, kjer počivajo ruševine gotske cerkvice sv. Valentina iz 14. stoletja. Tu se vam odprejo razgledi na vse strani. V daljavi ne boste zgrešili monumentalne bazilike na Sveti Gori, pod vami pa teče smaragdna Soča. Ob njej leži tisočletni Solkan, ki se razrašča v somestje obeh Goric. Na desnem bregu Soče se razteza Furlanska nižina, ki se izgublja v Tržaškem zalivu, briški vinogradi pa se na zahodu vztrajno nastavljajo soncu. 

Pot navzdol vas bo vodila po južni strani hriba. Med hojo bodite pozorni na edinstveno mešanico rastlin, ki zaradi stika submediteranskega in alpskega podnebja Sabotin uvršča med floristično najbogatejša območja Slovenije.

Tudi ptice so tu našle svoj dom, saj jim skalne stene predstavljajo odlična zatočišča za pletenje gnezd. Morda boste imeli srečo in vam bo zapel skalni strnad ali izjemno redki kačar.

Če si toplega obroka niste privoščili že na Sabotinu, se ustavite v Ošteriji Žogica v Solkanu. Slovijo po široki izbiri sezonskih jedi in pic. Tu si lahko na bregu reke Soče iz edinstvene perspektive ponovno ogledate Solkanski most.

Namig: vzpon po severni strani je primeren za starejše otroke. Vsi, ki bi radi obiskali Sabotin brez pretiranega napora, se lahko z avtom zapeljete do okrepčevalnice in se od tam sprehodite po grebenu.

Tehnični podatki o poti
Skupni čas hoje: 3 ure