Odličnost in mnoge posebnosti
V Vipavski dolini uspevajo vrhunska bela in rdeča vina. Poznavalci jih označujejo kot elegantna in harmonična vina z bogato cvetico. Odlikuje jih svežina, sadnost in pitnost. V njihovem značaju lahko prepoznamo staro vinarsko izročilo, pa tudi sodobnejše pristope mlajše generacije vinarjev. Vse bolj je cenjeno naravno kmetovanje, napredni vinarji svoje vinograde obdelujejo po načelih biološke in biodinamične pridelave.
V Vipavski dolini uspevajo številne vinske sorte, med katerimi je kar osem starih domačih sort, ki so v marsičem zelo posebne. Poleg belih in rdečih vin boste v Vipavski dolini našli tudi rosé in sodobna oranžna vina.
Vipavske vinske sorte
Vinorodni okoliš Vipavska dolina je najbolj poznan po belih sortnih vinih in po kakovostni beli zvrsti, imenovani Vipavec. Med belimi sortami prevladuje rebula, ki ima tudi najdaljšo tradicijo. Zelo priljubljene sorte so sauvignon, malvazija, laški rizling, chardonnay in beli pinot. Posebno mesto med belimi sortami ima avtohtoni zelèn, ki ga njegovi pridelovalci, združeni v Konzorcij zelèn, posebej ščitijo. Na nekaterih kmetijah boste lahko našli tudi sivi pinot, rumeni muškat in zeleni sauvignon.
Rdečih sort je v Vipavski dolini manj, a tudi te zelo dobro uspevajo. Prevladujoča rdeča sorta je merlot, ki je v Vipavski dolini nepogrešljiva osnova odličnih rdečih zvrsti, v večini kleti pa boste našli tudi cabernet sauvignon. Med priljubljenimi rdečimi sortami so še barbera, refošk in modri pinot.
Stare domače sorte
V nobeni drugi vinski deželi ne boste našli toliko starih sort. V Vipavski dolini je ta izjemna dediščina zelo cenjena. Z veliko ljubezni, vztrajnosti in trsničarskega znanja je vipavskim vinarjem uspelo ohraniti lepo število starih domačih sort, ki so prave zvezde vipavske vinske ponudbe.
Vinske sorte Vipavske doline je leta 1844
prvi opisal duhovnik Matija Vertovec
v svoji strokovni knjigi o vinarstvu.
Zelèn
Zelèn je avtohtona vinska sorta. Vino je slamnato rumene barve s poudarjenimi zelenkastimi odtenki. Nežno diši, izraženi so sadni toni jabolka in hruške. Vonj je bogat, sorten in zelo prijeten. Zelèn uvrščamo med polaromatične sorte, saj daje vino z bogatim, harmoničnim in odkritim sortnim okusom. Aroma je kompleksna in jo je težko primerjati s kakršnimi koli drugimi aromatičnimi profili. Polnost okusa priča o bogati sestavi ekstrakta, ki se v ustih dalj časa kaže s sproščanjem sladko-kislih zaznav v lepem ravnotežju. Končni vtis po požirku potrjuje bogato sestavljenost in harmonijo vina.
Pinela
Vino te sorte je rumenkaste barve z rahlo zelenkastimi odtenki. Ima svojevrsten, prepoznaven in nežen sortni vonj cvetličnega in sadnega značaja. Okus je poln, zelo prijeten in harmoničen. Vino se odlikuje s svežino in pitnostjo, ker sorta običajno zbere višjo količino kislin. Vino je dobro sveže, mlado, z ustreznim zorenjem pa nastajajo žlahtne, bolj dozorele arome. Alkoholna stopnja in ekstrakt sta srednje visoka.
Klarnica
Stara vinska sorta naj bi ime dobila po lepi Klari, ki se je pred premnogimi občudovalci skrivala za mejo iz trte. Vino te sorte je zelenkasto rumene barve, z izrazito sortno cvetico, ki spominja na cvetočo akacijo in med. Je bogatega in polnega okusa s harmonično usklajenimi kislinami in pogosto z ostankom sladkorja.
Pergulin
To vino je zelenkasto rumene barve. Nima izrazite cvetice, okus pa je prijeten in lahkoten. Primerno je kot mlado vino. Le redko ga srečamo kot sortno vino, pogosteje se najde v zvrsteh.
V Vrhpolju pri Vipavi že od leta 1905
deluje trsnica, danes največja v Sloveniji,
ki pomaga ohranjati stare vinske sorte.
Pikolit
Vino sorte pikolit je zlato rumene barve. Cvetica spominja na prezrele marelice, suho sadje in med. Po okusu spada med ekstraktna, bogata in harmonična vina. Nekateri iz te sorte pridelujejo tudi sladko vino. V primeru vina iz sušenega grozdja prevladujejo temnejši rjavi barvni toni.
Poljšakica
Ta domača vinska sorta naj bi ime dobila po vinogradniku Poljšaku, ki je trto prinesel iz okolice Maribora v Šmarje. Ker je pravo ime sorte pozabil, so jo ljudje poimenovali po lastniku. Obstajala sta dva tipa te sorte, ki je bila včasih najbolj razširjena v okolici Vipave. Vino je rumenkaste barve in je najboljše kot mlado vino. Običajno je sestavina odličnih vipavskih zvrsti, saj jih dopolnjuje s primerno kislino.
Vitovska grganja
Vino je svetlejše rumene barve. Aroma je nežna in cvetlična. Okus vina je poseben, sorten, svež in prijeten.
Glera
Vino je rumene barve z vinsko, sortno neizrazito cvetico. Po okusu je lahkotno, prijetno in kljub nižjemu ekstraktu in alkoholu zanimivo.