Zavarovana krajina na Nanosu

Vipavsko dolino v zgornjem delu zapira Nanos, visoka kraška planota, ki s prepadnimi stenami oblikuje značilni rob doline. Površje obsežne, 12 km dolge in do 6 km široke planote je kraško razgibano, z značilnimi doli, vrtačami in kopastimi vrhovi. Najvišji vrh je 1313 metrov visok Suhi vrh. Zaradi številnih lepo urejenih poti se Nanos uvršča med najbolj priljubljene hribe v Sloveniji, v zadnjih letih pa poleg pohodnikov privlači tudi mnoge gorske kolesarje. Območje južnih in zahodnih obronkov Nanosa je zaradi številnih botaničnih zanimivosti in naravne ohranjenosti razglašeno za krajinski park.

Na majhnem območju najdemo ilirske, alpske in endemične rastlinske vrste, saj se tukaj prepletata dinarsko in mediteransko vegetacijsko območje.

Zlasti v višjih delih Nanoške planote, kjer sneg v kraških kotanjah s temperaturnim obratom obleži do poletja, se nahajajo tudi ledeniki oz. ledene jame. Najbolj znani so Loški in Podraški ledenik, Veliki in Mali trški ledenik ter Slapenski ledenik, ki je med vsemi najbolj strm in meri 112 metrov. V preteklosti so iz ledenih jam Nanosa in Trnovskega gozda lomili led in ga vozili prodajat v Trst, od tam pa celo do Egipta.