Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici

Na Kostanjevici, prijaznem griču nad Gorico, je poleg obstoječe kapele grof Matija Thurn sezidal majhen samostan, ki ga je skupaj s cerkvico leta 1649 izročil redovnikom karmeličanom. Karmeličani so samostan občutno povečali. Leta 1811 je bila Kostanjevica dodeljena v varstvo frančiškanom, ki jo upravljajo še danes. V 1. svetovni vojni sta bila cerkev in samostan zelo poškodovana, velik del bogate zbirke umetnin je bil uničen. Rešili so nekaj izjemno dragocenih slik, ki krasijo današnji samostan.

K izjemnemu kulturno zgodovinskemu pomenu Kostanjevice veliko prispeva grobnica Burbonov, v kateri so pokopani zadnji potomci te francoske kraljeve rodbine. Odstavljeni francoski kralj Karel X. Burbonski se je leta 1836 z družino zatekel v Gorico, kjer je kmalu zatem tudi umrl. V grobnici pod oltarjem samostanske cerkve so v kamnitih sarkofagih razen njegove žene, ki je pokopana v Gradcu, pokopani vsi zadnji člani dinastije.

Med največje dragocenosti samostana sodi Škrabčeva knjižnica, imenovana po patru Stanislavu Škrabcu, največjem slovenskem jezikoslovcu, ki je na Kostanjevici živel več kot 40 let. Nastala je, ko so na Kostanjevico prenesli bogato svetogorsko knjižnico, ki je hranila dragocene tiske od 16. stoletja dalje. Danes hrani približno 10000 knjig in tudi 30 prvotiskov (inkunabul), med katerimi je najstarejši iz leta 1476. Ena najpomembnejše dragocenosti knjižnice je slovnica Adama Bohoriča, v latinščini napisane Arcticae horulae succisivae (Zimske urice, 1584), ki ji dodatno vrednost daje avtorjevo posvetilo. Zaradi dragocenosti je knjižnica od leta 1952 zaščitena kot kulturni spomenik.

Od leta 2004 pa ima samostan na svojem nekdanjem vrtu še eno znamenitost, zbirko vrtnic burbonk, ki je ena najpopolnejših in največjih zbirk vrtnic iz skupine burbonk na svetu.

Informacije
TIC Nova Gorica