Sveta Gora

Bazilika

Mogočna bazilika velikega romarskega središčna na Sveti Gori je dragocen kulturnozgodovinski spomenik. Stoji na vzpetini, imenovani Skalnica, 682 metrov visoko. Na mestu, kjer je že v 14. stoletju stala cerkev in kjer naj bi se leta 1539 Marija prikazala pastirici Urški Ferligoj, je bila kmalu za tem zgrajena romarska cerkev. Iz tega obdobja sta ohranjena poznogotski kip Matere božje z Jezusom in slovita podoba svetogorske Kraljice, delo beneškega slikarja Jakoba Palme Starejšega. Bazilika je bila v 1. svetovni vojni povsem porušena, sedanja stavba bazilike je bila v neobaročnem stilu zgrajena v letih od 1924 do 1928. Poleg slovitih podob Marije obiskovalca navdušijo tudi izrezljan strop, križev pot, vitraži in prepoznaven visok zvonik z mogočnimi zvonovi. 

Frančiškanski samostan

Sveta Gora je tesno povezano s frančiškani, ki so bili od tam večkrat pregnani, a so vedno našli pot nazaj. Romarska cerkev je bila v njihovo oskrbo prvič dodeljena leta 1565, leta 1786 pa so jo ob reformi Jožefa II. in ukinitvi božje poti morali zapustiti. Božjo pot so sicer kmalu spet obnovili, frančiškani pa so se na Sveto Goro vrnili šele leta 1901. Z njihovo pomočjo je božja pot veliko pridobila na ugledu, toda obdobje vzpona je prekinila 1. svetovna vojna, ki je romarsko središče spremenila v ruševine, frančiškane pa pognala v begunstvo. Vse od takratne povojne obnove, ko so se v obnovljeni samostan najprej naselili italijanski frančiškani, je frančiškanski samostan na Sveti Gori srce tega priljubljenega romarskega središča. V samostanu danes deluje Marijanski muzej, zanimiva muzejska zbirka verskega značaja, ki prikazuje tudi burno zgodovino razvoja romarske poti.

Informacije: TIC Nova Gorica in www.svetagora.si