Izhodišče: Pri spomeniku Materi Gorjanki na Predmeji je urejeno veliko makadamsko parkirišče.

Že na izhodišču poti nas pričaka prelep pogled na zgornjo Vipavsko dolino z Ajdovščino v ospredju ter na Vipavo in Nanoško planoto v ozadju. Pot se začne ob razgledni točki v smeri vzhoda, na kar nas opozori tudi usmerjevalna tabla. Skozi gozdove in travnate senožeti se počasi vzpenjamo in spuščamo po lepo označeni poti. Sledimo markacijam, ki označujejo Slovensko planino pot, katere del je tudi Pot po Robu. Kmalu pridemo na višji vrh (889 m), od katerega se počasi spuščamo proti Orlovci, visokemu skalnemu previsu, ob katerem je ena izmed številnih poti v dolino. Od tam naprej je pot malo težje sledljiva. Ves čas ostaja na robu Gore ali tik ob njem, na travnikih, kjer se čez leto pasejo krave in so zato ograjeni z električnim pastirjem. Lastniki so dobro uredili prehode na travnike, tako da nam ni treba skrbeti, da bi nas stresla elektrika. Prijaznost pa lahko vrnemo tako, da za seboj zapiramo vrata. Pot nas vodi na vrh Dolskega maja, kjer je postavljena razgledna ploščad, ob njej je vpisna knjiga. Od tam je dobro markirana pot mimo Otliškega maja (847 m) naprej proti Otliškemu oknu. Tik pred Otliškim oknom se pri kapelici pot spusti v dolino in nas pripelje do izvira Hublja. Malo naprej pa na svoji desni že zagledamo Otliško okno, naravno znamenitost kraškega izvora, do katerega se lahko spustimo po neurejeni poti. Od tam sledimo dobro označeni poti v smeri Sinjega vrha po travnatem kraškem robu mimo vrha Navrše (857 m) do električnega daljnovoda Ajdovščina – Trnovska planota, kjer se priključi Šturska pot iz Ajdovščine. Pri daljnovodu lahko zavijemo proti Sinjemu vrhu, kjer se nahaja turistična kmetija (cca 30 min), ter se od tam spustimo do Podrte gore. Lahko pa od daljnovoda sledimo označeni poti ob robu Gore mimo Štorskega kala do stebra s križem na Podrti gori. Pod križem pri kapelici se začne proti Ajdovščini spuščati še ena pohodna pot, ki je bila nekoč glavna povezava vasi Gozd z dolino. Od Podrte gore gremo naprej po notranjem robu planote proti Kovku. Kmalu pridemo do priljubljenega vzletišča za jadralne padalce in zmajarje tik pod vznožjem Kovka. Na vrh Kovka (961 m), ki je najvišji vrh na robu Trnovske planote med Predmejo in Colom, nas usmerijo markacije. Malo pod vrhom so vidni obrambni jarki, ki so jih Avstro-Ogrski vojaki skopali za tretjo varovalno linijo soške fronte v 1. svetovni vojni. Od vrha naprej sledimo označeni poti skozi gozdove in travnike na severnem pobočju Velikega Grebena do Malega grebena, kjer se pot počasi razširi v kolovoz. Kmalu za tem pridemo do asfaltne ceste v zaselku Žagolič, od koder smo v nekaj minutah na Colu.