Kjer se srečujejo svetovi

Veliki tektonski premiki so v pradavnini ustvarili čaroben svet. Kjer je danes dolina, je bilo nekoč morje. Številne tu najdene fosile hrani muzej v Ajdovščini. Vipavska dolina, nizka in ravno prav široka, je odprta proti jugozahodu, od koder prihajajo blagodejni vplivi Sredozemlja. Na severu in na vzhodu jo obdajata dinarsko kraški visoki planoti, kjer je vse polno tipičnih kraških pojavov, pa tudi tistih bolj redkih. Nenavadne oblike skal, vrtače, jame, celo mrazišče in pravo ledeno jamo lahko najdete pri raziskovanju kraških posebnosti.

Gorski masivi nad dolino globoko v svoji notranjosti hranijo veliko vode, zato so v dolini vodni izviri res številni, voda pa zelo dobra. Na stičišču teh svetov se srečujejo tudi različna podnebja, mediteransko, alpsko in celinsko, zato nad dolino pogosto zapiha močna burja, ki v sunkih dosega najvišje hitrosti v tem delu Evrope.