Informacije Tema meseca Vreme Dogodki
Top doživetja
x

Šempeter pri Gorici

Mesto sredi vrta Goriške

Ob izteku Vipavske doline, sredi rodovitnih polj in hkrati prislonjeno ob italijansko Gorico, je zraslo današnje mesto Šempeter pri Gorici. Njegova specifična geografska lega in prisotnost dveh različnih kultur, romanske in slovanske, sta kraju prinesla zelo burno zgodovino. Čeprav je Šempeter dolga stoletja veljal za kmečko predmestje Gorice, je danes vitalno, samostojno majhno mesto, v katerem je prijetno živeti.

Sloves najboljšega vrta

Šempeter, kot ga še vedno imenujejo domačini, je bil naseljen že v prazgodovini. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1200. Iz tega in poznejših zapisov lahko razberemo, da je bil že takrat pomembna posest tamkajšnjih grofov in da je tam že stala cerkev sv. Petra, po katerem je dobil ime. Goriški grofje in pozneje Habsburžani so znali dobro izkoristiti naravne danosti. Šempeter ima odlične klimatske pogoje in zelo rodovitno zemljo, ravno pravšnjo za poljedelstvo in posebej vrtnarstvo, ki so ga v stoletjih razvili v poglavitno gospodarsko panogo. V 18. stoletju so večino zemljiške posesti prevzeli grofi Coronini, ki so slovite šempetrske pridelke znali prodati celo na Dunajski dvor. Zgodnji zelenjavi in krompirju, po katerih je Šempeter slovel na Goriškem, se je v tistem času pridružilo tudi cvetličarstvo. Posebej uspešne so bile šempetrske vijolice, posebna sorta z dvojnim cvetnim odevalom, ki so jih gojili vse do druge svetovne vojne. Na vrhuncu uspešnosti so jih s kočijami vozili celo do ruskega dvora. 

Redke sledi bogatih časov

Idilo cvetočega vrta, s katerega je Gorica vse leto dobivala svežo zelenjavo, je surovo prekinila 1. svetovna vojna. Šempeter se je znašel dobesedno na frontni črti, kraj je bil porušen do tal. Po vojni so obnovili nekaj stavb, ki dajejo slutiti, da ima mesto res bogato preteklost. Na mestnem trgu obiskovalca pozdravi markantna cerkev sv. Petra. Na temeljih prejšnje cerkve, ki je v virih omenjena že okoli leta 1200, so po 1. svetovni vojni zgradili novo cerkev po načrtih slovitega arhitekta Maksa Fabianija. V bližini cerkve pa k ogledu vabi najlepša stavba v mestu, rezidenca grofov Coronini. Dvorec, prvotno zgrajen v 17. stoletju in povsem prenovljen v 19. stoletju, je bil med prvo vojno skoraj povsem uničen. Tudi obnovo tega dvorca so zaupali Maksu Fabianiju, ki je stavbi dodal svoj pečat, a ohranil vtis odlične plemiške rezidence. V dvorcu Coronini, ki je bil pred nekaj leti ponovno obnovljen, je danes sedež občinske uprave, odprta je stalna razstava o plemiški rodbini Coronini, pogosto pa v dvorcu prirejajo tudi kulturne prireditve. Iz zapuščine Coroninijev je v Šempetru ohranjena tudi zanimiva stavba Mafejšče, nekdanja Villa Maffei, kjer je rodbina živela do leta 1947. Na bogato hortikulturo, ki so jo plemenitaši do druge svetovne vojne razvijali v svojih parkih, še vedno spominja današnja kultura zasaditve v mestu, ki sprehajalcu pričara vzdušje žlahtnega Mediterana. 

Priložnosti za aktivne

Iz Šempetra vodi veliko pešpoti in tudi kolesarji zlahka najdejo pot zase. Nad mestom se dviga hrib Sv. Mark, priljubljen sprehajalni cilj, ki pohodnika nagradi z izjemno lepim razgledom na italijansko Gorico, po šempetrski ravnini in proti Furlaniji. V drugo smer, po Vrtojbensko-biljenskih gričih, je speljana zanimiva krožna pot, ki jo lahko prehodite ali po njej kolesarite. Ljubitelje plezanja bo v Šempetru navdušila največja umetna plezalna stena v Sloveniji z več kot 8000 oprimki vseh vrst. V bližnji Vrtojbi pa je ljubiteljem avto športa na voljo kartodrom, kjer prirejajo tudi tekmovanja v kartingu.

Dolce far niente – sladko lenarjenje

Italija s svojim neprekosljivim smislom za drobne užitke je le korak stran. Šempeter, ki je bil dolga stoletja praktično del Gorice, je danes samostojno mesto, sloves najboljšega vrta pa je ostal. Obilje zgodnje in kakovostne zelenjave iz Šempetra in bližnje Vrtojbe navdihuje odlično lokalno kulinarično ponudbo, ki jo preprosto morate okusiti. Mirni utrip tega majhnega mesta pa vam bo dovolil tudi lenariti, če vam bo to ravno v veselje.