Informacije Tema meseca Vreme Dogodki
Super doživetja
x

Naravne znamenitosti

Naravni rezervati v Trnovskem gozdu

Trnovski gozd, skrajni severozahodni del Dinarskega gorovja, je kraški svet z razgibanim površjem, z vrhovi in globelmi, jamami, brezni in značilnimi kraškimi pojavi. Njegov najvišji vrh Mali Golak je s 1495 metri tudi najvišji vrh nad Vipavsko dolino. Geološko zanimiv svet, zelo lep gozd in goli vrhovi privlačijo številne pohodnike in kolesarje. V Trnovskem gozdu sta dva naravna rezervata. 

Naravni rezervat Golaki in Smrekova draga obsega območje golih vrhov, kjer so našle svoj prostor tudi zaščitene rastline in številne divje živali. Posebej zanimiva je kraška vrtača Smrekova draga, tipičen primer mrazišča s klimatskim in vegetacijskim obratom.

V naravnem rezervatu Paradana najdemo Veliko ledeno jamo, ki je svetovno znana zaradi klasičnega rastlinskega obrata. V jami so ogromne količine večnega ledu, ki so ga v preteklosti prodajali v mesta in z ladjami vozili celo v Egipt.

Naravni spomenik Smrečje je še eno izjemno zanimivo mrazišče z rastlinskim in temperaturnim obratom. Rezervat je povsem prepuščen naravnim procesom in tako ostaja nedotaknjen.

Informacije TIC Ajdovščina in TIC Nova Gorica

Naravna čudesa na Gori

Vzhodni del Trnovske planote, ki ga domačini imenujejo Gora, je idilično lepa pokrajina, prepredena s kamnitimi zidovi, s katerimi so nekdaj razmejili ozemlja. Po robu Gore, od koder je lep razgled na Vipavsko dolino in vse do morja, so speljane številne pohodniške poti, ki pohodnika pripeljejo tudi do zavarovanih območij in slovitih naravnih znamenitosti.

Otliško okno je naravni most v bližini vasi Otlica, ki je nastal ob močnem tektonskem prelomu. Skalna odprtina, visoka 12 m in v najširšem delu široka 7 m, je nastala s preperevanjem in spiranjem kamnin. Otliško okno je priljubljen pohodniški cilj, ki nagradi z nenavadnim pogledom skozi okno v dolino.

Legenda pravi, da je okno v skali nastalo, ko si je hudič oprtal pretežko breme in padel, pri tem pa je z rogom zaril v skalo in tako izvrtal luknjo.

V okolici vasi Kovk sta dve zavarovani območji. V spodnje jurskih apnencih je nahajališče redkih, lepo razvitih okamenin trdoživnjakov. Povsem ob cesti pa številne obiskovalce navdušujejo lepo razvite globoke škraplje, nastale v debelih skladih spodnje jurskega apnenca, ki so značilen primer kraškega mikroreliefa.

Informacije TIC Ajdovščina 

Vodni izviri

Veliki geološki premiki, ki so oblikovali današnji relief Vipavske doline, so ustvarili zelo posebne stike različno prepustnih kamnin, kjer lahko danes občudujemo mogočne in zelo nenavadne izvire vode.​​​
Reka Vipava nima le enega izvira, ampak privre na dan v razvejanem sistemu izvirov. Sedem stalnih in najmanj toliko občasnih izvirov tvori sloviti deltast izvir, edini tovrsten v Evropi. Slikoviti kraški izviri čiste pitne vode, ki jih najdemo ob skalnem obrobju mesta Vipava, dajejo kraju edinstveno podobo.
Reka Hubelj privre na dan izpod roba strmih sten Trnovske planote nad Ajdovščino. Ob visokih vodah je pogled na izvir hudourniškega Hublja naravnost veličasten. Tudi do 50 metrov visok slap najvišjega izvira dobesedno bobni, ko se velike količine vode spuščajo v slikovito strugo.
Potok Lijak je znan po nenavadni dinamiki svojega izvira, ki deluje le po zelo intenzivnih padavinah na trnovski planoti. Struga je večji del leta suha, občasni izvir pa predstavlja naravno posebnost.

preberi več

Zavarovana krajina na Nanosu

Vipavsko dolino v zgornjem delu zapira Nanos, visoka kraška planota, ki s prepadnimi stenami oblikuje značilni rob doline. Površje obsežne, 12 km dolge in do 6 km široke planote je kraško razgibano, z značilnimi doli, vrtačami in kopastimi vrhovi. Najvišji vrh je 1313 metrov visok Suhi vrh. Zaradi številnih lepo urejenih poti se Nanos uvršča med najbolj priljubljene hribe v Sloveniji, v zadnjih letih pa poleg pohodnikov privlači tudi mnoge gorske kolesarje. Območje južnih in zahodnih obronkov Nanosa je zaradi številnih botaničnih zanimivosti in naravne ohranjenosti razglašeno za krajinski park.

Informacije TIC Vipava

Južni obronki Trnovskega gozda

Celotno območje južnih obronkov Trnovskega gozda, vse od Lijaka, Črnič in do vasi Stomaž, je naravno zavarovano območje. V strmih stenah najdemo zanimive geomorfološke in klimatske posebnosti, območje pa je tudi pomembno nahajališče rastlinskih in živalskih vrst. Posebej zanimiva so najdišča živalskih okamenin. 
Največja naravna znamenitost tega območja je Skozno, naravni most nad Lijakom, na prepadnem robu Trnovskega gozda, od koder je zelo lep razgled na Vipavsko dolino in Furlanijo. Naravni most je nastal skupaj s kratko jamo pod steno, v kateri je urejena krožna pot. Nad vasjo Črniče pa je vredna ogleda tudi globoka soteska s strmimi in prepadnimi stenami, ki jo je v kamnine vrezal potok Konjščak.

Informacije TIC Nova Gorica in TIC Ajdovščina

Fosili

Kjer je danes Vipavska dolina, je bilo v terciarni dobi morje. Na obronkih doline in po Vipavskih gričih zato prevladujejo terciarne sedimentne kamnine, fliš, peščenjaki in apnenci. Na višje ležečih planotah prevladujejo starejše kamnine, povsod pa je veliko fosilov, ki pričajo o življenju pred mnogimi milijoni let. Na fosile lahko naletite kjerkoli, v dolini in na visokih planotah. Najlepše okamenele korale in školjke, nekatere prvič najdene na naših tleh, ter številne posebnosti, kot je denimo okameneli del zoba morskega psa, hrani edinstvena zbirka fosilov Stanislava Bačarja, ki je na ogled v muzeju v Ajdovščini.

Informacije TIC Ajdovščina