Informacije Tema meseca Vreme Dogodki
Super doživetja
x

Kraški svet

Najlepše stvaritve narave

Nad zeleno Vipavsko dolino se dvigata Trnovska planota in Nanos, visoki kraški planoti, ki popotnika očarata s pravim razkošjem kraških pojavov. Povsod, na razsežnih travnikih in v globokih gozdovih teh planot lahko srečamo naravne posebnosti, občudujemo nenavadno oblikovane kamne in z malo sreče najdemo pravi fosil.
Zgodba o tukajšnjem kraškem svetu se začenja pred 100 ali celo 220 milijoni let, v dobi mezozoika, ko so v takratnem morju nastajale kamnine, apnenci in dolomiti. Velik del kamnin v Trnovskem gozdu  ima poreklo v velikem koralnem grebenu, ki se je v pradavnini raztezal od Soške doline pa vse do Črne gore. V teh kamninah je zato veliko fosilnih ostankov školjk, polžev, koral in drugih morskih organizmov. Morje je izginilo, geološki premiki so ustvarili današnje hribe, griče in doline. Povsod tam, kjer so na površju ostali apnenci, je začel nastajati kras. Apnenci se ob prisotnosti vode iz padavin počasi, a vztrajno raztapljajo in narava tako ustvarja svoje mojstrovine, čudovite kraške pojave na površini in v globinah zemlje. 

Trnovski gozd in Nanos je narava obdarila z nekaj izjemnimi stvaritvami, kraškimi pojavi, ki predstavljajo dragoceno naravno dediščino.

Otliško okno

Zanimiva in od daleč vidna velika odprtina v steni v bližini vasi Otlica je nastala ob močnem tektonskem prelomu. Naravni most, ki so ga ustvarili geološki premiki, je v milijonih let zaradi tipičnega kraškega delovanja, razpadanja in raztapljanja kamnin, postopoma dobival današnjo podobo, ki na rob Trnovske planote privlači številne občudovalce, pohodnike in sprehajalce. Z vasi Otlica vodi do Otliškega okna nezahtevna sprehajalna pot, pohodniki pa so do znamenitosti lahko vzpnejo po različno zahtevnih poteh.

Orjaška škavnica na Križni gori

Ovalne vdolbine v skali, imenovane škavnice, ki nastajajo zaradi korozije mirujoče vode, so običajno velike od nekaj centimetrov do okoli enega metra. Na Križni gori nad Ajdovščino pa je nastala Orjaška škavnica, ki je dolga preko deset metrov in široka približno pet metrov.

Škraplje pod Sinjim vrhom

Značilen kraški pojav so tudi žlebiči, podolgovate vdolbine, ki jih je izdolbla voda, ko je tekla po kamnini. Večje tovrstne vdolbine imenujemo škraplje. Izjemno lepo razvite, globoke škraplje, zraven pa tudi manjše žlebiče lahko občudujemo ob glavni cesti med Colom in Predmejo, med vasmi Gozd in Kovk pod Sinjim vrhom.

Mrazišča v kraških kotanjah

Na kraških planotah je v geološki preteklosti nastalo veliko vrtač oziroma kotanj različnih oblik in dimenzij. Med obsežnimi kotanjami v Trnovskem gozdu, ki jih domačini imenujejo lazne, so najbolj znane Mala in Velika Lazna, Avška Lazna, Krnica in Smrečje. Bolj globoke kotanje s strmimi pobočji, imenovane drage, so posledica delovanja ledenikov. Značilne tovrstne kotanje so Mrzla draga, Mojska, Smrekova in Črna draga. Zaradi globine in specifičnih oblik se na njihovem dnu zadržuje mrzel zrak in tako prihaja do temperaturnega in vegetacijskega obrata, izjemno zanimivega pojava mrazišč. Največje in tudi najbolj znano mrazišče je Smrekova draga.

Brezna in ledene jame

Pronicanje vode skozi prepustne kamnine ustvarja tudi izjemno zanimiv kraški podzemni svet. V Trnovskem gozdu in na Nanosu je veliko brezen, nekatera so zelo globoka. Najglobje brezno, ki so ga odkrili blizu vasi Predmeja, je globoko kar 884 metrov. Redko posebnost v tem delu Evrope pa predstavljajo ledene jame z obilico večnega ledu. Najbolj znana je Velika ledena jama v Paradani, kjer so v preteklosti izrezovali velike kose ledu in jih prodajali za hlajenje. Jama, ki je dostopna le do svojega vhoda, je zanimiva tudi zaradi izrazitega rastlinskega obrata ob vhodu, ki ga povzroča večni hlad iz jame.