Informacije Tema meseca Vreme Dogodki
Super doživetja
x

Arhitektura

Idilična lepota Vipavske doline

Odprta dolina, na eni strani obdana z razgibanimi griči in na drugi strani s strmimi pobočji Trnovske in Nanoške planote, obiskovalca navduši s svojo edinstveno lepoto. Vinogradi, sadovnjaki in polja so nanizani v neenakomernih zelenih vzorcih, vasi na vzpetinah in cerkveni zvoniki so kot skrbno izbran okras. Dolina ima zelo veliko sončnih dni, jasno nebo prispeva k podobi raja.
Ko se oko privadi naravne lepote, obiskovalca očarajo naselja, posamezne zgradbe in zanimivi detajli. Pod površjem zemlje obiskovalec odkrije prav poseben arhitekturni zaklad, vipavske vinske hrame. Arhitekturne značilnosti Vipavske doline odslikavajo tisočletno izročilo in sožitje z naravo.

Vipavska krajina

Kamorkoli seže oko, povsod so posejane razmeroma majhne strnjene vasi. Na gričih in pobočjih hribov jih je več kot v dolini in ne brez razloga. V srednjem veku so bila naselja na vzpetinah varnejša pred roparskimi pohodi barbarov, kasneje pa so na izbiro lokacije vplivale predvsem naravne danosti. Vasi so postavljene na manj rodovitnih obrobjih plodnih zemljišč in so, z namenom varčevanja plodne zemlje, zelo strnjene. Strnjena gradnja je imela še eno funkcijo. Stavbe je varovala pred burjo, močnim vetrom, ki v sunkih lahko preseže hitrost 200 km/h. Vipavske vasi so pogosto zgrajene ob vodnih izvirih, rekah in potokih ter ob starih prometnih poteh.

Vasi

V Vipavski dolini so naravne danosti in skromnost njenih prebivalcev izoblikovale značilen tip gradnje vasi. Sestavljene so iz ene ali več gruč hiš, zidanih v nizih, ki tvorijo različno široke uličice. Kjer se ulice stikajo, so razširjene v različno velike trge. Največji trg, zbirno mesto in središče vaškega utripa, je običajno ob vaški cerkvi. Kljub majhnosti in skromnosti gradnje imajo vipavske vasi mestu podoben vzorec pozidave. 
Hiše so grajene iz domačega kamna, olepšane s skrbno obdelanimi kamnitimi okvirji vrat in oken. Tako kot so celotna naselja postavljena z namenom čim boljše zaščite pred burjo, so tudi posamezne domačije zgrajene zelo preudarno. Pročelja so obrnjena proti jugu, dvorišča so pogosto zaprta z visokimi zidovi. Vhodi v zaprta dvorišča, portali ali "kalone", so natančno izdelani, pogosto okrašeni in predstavljajo najlepše arhitekturne elemente v vipavskih vaseh.

Vinski hrami

Del izjemno bogate kulture vinogradništva in vinarstva v Vipavski dolini so tudi značilni vinski hrami. Arhitekturno dovršen prostor za shranjevanje vina je bil vselej ponos vsake domačije. Tradicionalni hrami so zgrajeni iz kamna in imajo obočne, "velbane" stropne konstrukcije. Običajno so zgrajeni pod zemljo, nad njimi pa je pogosto urejen poseben prostor za predelavo grozdja, imenovan "faladur". V skromnejših domačijah so kleti manjše, a nič manj skrbno pozidane. V tako zgrajenih vinskih hramih so vse leto ravno pravšnji pogoji za hrambo žlahtnih vin. Sodobne kleti sledijo tradicionalnemu izročilu, četudi niso vedno zgrajene zgolj iz kamna.

Gradovi in dvorci

Vipavska dolina slovi kot dolina dvorcev in gradov. Odlična prometna lega, blaga klima in rodovitna zemlja so v Vipavsko dolino pritegnile številne plemiške družine, ki niso le gospodarile z zemljo, ampak so v dolini tudi živele. Od srednjega veka pa vse do prve polovice 20. stoletja so premožne rodbine v dolini zgradile in nato vzdrževale številne reprezentativne zgradbe. Nekatere so še vedno lepo ohranjene, nekatere pa so žal že v ruševinah. 

Gradovi in dvorci v Vipavski dolini preberi več

Mesta

V idilični podeželski krajini so mesta bolj redko posejana, toda zelo zanimiva. Najlepši kulturni spomenik v Vipavski dolini je nekdanje mesto Vipavski Križ, obzidana srednjeveška naselbina z gradom in nekoliko mlajšim samostanom. Slikovito naselje je zelo lepo obnovljeno in navduši s številnimi lepo ohranjenimi arhitekturnimi detajli. Vipava za razliko od Vipavskega Križa ni bila nikoli mesto, vendar ima njeno staro jedro, zgrajeno v srednjem veku, veliko značilnosti mestne pozidave. Na prijetnem glavnem trgu dominira baročni dvorec Lanthieri, zanimivo zgrajeni so številni mostovi čez izvire reke Vipave, obiskovalce pa navduši tudi srednjeveški obzidani Tabor. Mesto Ajdovščina, današnje središče zgornje Vipavske doline, je zraslo na temeljih antične naselbine, znotraj obzidane rimske utrdbe. Staro mestno jedro, ki se je dolga stoletja razvijalo le znotraj obzidja, je še danes prepredeno z ozkimi uličicami. Zelo lepo so ohranjene hiše premožnih družin, zgrajene v 18. in 19. stoletju, ko je mesto doživljalo gospodarski razcvet. Arhitekturno posebej zanimivo je tudi najmlajše mesto v Vipavski dolini in državi Sloveniji, Nova Gorica. Ko je po drugi svetovni z novo razmejitvijo mesto Gorica ostalo v Italiji, je takratna država Jugoslavija tik ob meji zgradila novo mesto. Urbanistično ga je zasnoval slovenski arhitekt Edvard Ravnikar, učenec Jožeta Plečnika in Le Corbusierja.