Informacije Tema meseca Vreme Dogodki
Super doživetja
x

Arheološka dediščina

Dve tisočletji, nešteto sledi

Redke najdbe pričajo, da je bila Vipavska dolina naseljena že v prazgodovinski dobi. Bistveno več mlajših arheoloških najdb, predvsem iz prvih stoletij našega štetja, odstira podobo živahnega življenja v Vipavski dolini, skozi katero so vodile zelo pomembne prometne poti.
Tudi kasnejši popotniki, vojske in priseljena ljudstva so v dolini pustili dragocene sledi. Številne najdbe so le odkruški zanimivih zgodb o življenju, ki je sooblikovalo dedni zapis današnje doline. Obiščite pomnike preteklosti in spoznajte številne zanimive zgodbe.

 

Rimska utrdba Castra

Ajdovščina je eno najbolje raziskanih rimskih območij v Vipavski dolini. Najbrž tudi zato, ker je med vsemi slovenskimi kraji, ki so jih naseljevali Rimljani, le še v Ajdovščini ohranjeno skoraj povsem strnjeno rimskodobno obzidje s štirinajstimi stolpi. 
Ko so Rimljani v prvih stoletjih pred našim štetjem ustanovili pomembno središče Oglej (Aquileia) in skozi Vipavsko dolino zgradili cesto v smeri Razdrtega proti Emoni, je na mestu današnje Ajdovščine nastala poštna in tovorna postaja, imenovana mansio Fluvio Frigido (pri Mrzli reki, tj. Hublju). Kasneje, v 1. stoletju našega štetja, so proti Emoni zgradili novo cesto, ki je vodila čez Col in Hrušico (Ad Pirum). V drugi polovici 3. in na začetku 4. stoletja so v okviru gradnje obrambnega sistema vzhodnih meja ob postaji Fluvio Frigido zgradili novo trdnjavo – Castra, pomembno vojaško središče s stalno vojaško posadko in poveljstvom. V bližini Castre, na ravnici med Ajdovščino in Vipavo, je leta 394 potekala znamenita bitka med uzurpatorjem Evgenijem in cesarjem Teodozijem, ki je z zmago krščanskega Teodozija nad poganskim nasprotnikom utrla pot krščanstvu, da je postalo državna vera.

V odločilnem trenutku bitke je menda, tako je zapisal antični pesnik Klavdijan, zapihala orkanska burja, ki je obračala izstreljene puščice Evgenijeve vojske in tako odločilno pripomogla k Teodozijevi zmagi.

Ajdovščina se je dolga stoletja razvijala izključno znotraj utrjenega tabora. Castra je bila naseljena do zgodnjega 5. stoletja. Na njenih ruševinah so si staroselci v 6. in 7. stoletju uredili preprosta bivališča. V 9. stoletju so Vipavsko dolino dokončno naselili Slovani.

Legenda pravi, da so Slovani, ko so uzrli mogočne razvaline Castre, njeno gradnjo pripisali velikanom s človeško podobo, Ajdom. Od tod današnje ime Ajdovščina.

Lepo ohranjeno rimsko obzidje z nekaj stolpi, ostanki rimskih term in arheološke najdbe, ki jih hrani Muzejska zbirka Ajdovščina, vabijo k ogledu. Priporočen je ogled z lokalnim vodnikom, ki predstavi življenje v tej mogočni rimski utrdbi.

Informacije in vodeni ogledi: TIC Ajdovščina

Rimska utrdba Ad Pirum

Na najvišji točki (858 m) rimske ceste, ki je vodila iz Ogleja (Aquileia) čez Hrušico v Ljubljano (Emona), kjer je bila prej poštna postaja in tudi stražna postojanka, so v drugi polovici 3. stoletja Rimljani zgradili utrdbo Ad Pirum. Kot del obrambnega sistema na vzhodu cesarstva je imela utrdba ključni položaj, saj je varovala glavno prometno povezavo med Balkanom in Italijo. Arheološke najdbe iz tega časa, predvsem iz 4. stoletja, pričajo o močni poselitvi. Najverjetneje je bila tu stalna vojaška posadka.

Na osnovi izsledkov arheoloških raziskav je bila izdelana video rekonstrukcija trdnjave Ad Pirum.

Utrdba je bila verjetno opuščena okrog leta 400. Promet čez Hrušico se je nadaljeval še vsaj dvesto let in morda ni nikoli povsem usahnil, zagotovo pa je stara rimska prometnica ponovno oživela v poznem srednjem veku. Od 17. stoletja do dograditve železnice Ljubljana–Trst sredi 19. stoletja je po njej potekala redna poštna zveza med Gorico in Ljubljano. Stavba sedanjega gostišča Stara pošta na Hrušici je bila v tem času poštna postaja, pozneje pa lovska koča goriške grofovske družine Lanthieri. 
V neposredni bližini stare poštne stavbe, ki je slovenski kulturni spomenik, so lepo vidni ohranjeni ostanki obzidja in stolpov rimske utrdbe Ad Pirum. V Gostilni Stara pošta pa je na ogled arheološka zbirka predmetov, izkopanih na območju nekdaj pomembne cestne postojanke.

Informacije in vodeni ogledi: Gostilna Stara Pošta, +386 (0)31 624 390; TIC Ajdovščina

Sv. Pavel nad Vrtovinom

Poznoantična naselbina sv. Pavel nad Vrtovinom je nastala na naravno zavarovani vzpetini, ki je strateško obvladala osrednji del Vipavske doline. V pozni antiki, ko so zaradi selitve barbarskih ljudstev prebivalci zapustili naselbine v dolini, je bila kot pribežališče dodatno utrjena z obzidjem. Z vodo so se oskrbovali iz bližnjega vodnega zbiralnika, ki so ga postavili nad vodnim izvirom. Do naselbine, ki je ležala višje na vzpetini, so vodile v skalo vklesane stopnice. Vodni stolp je edinstven arhitekturni spomenik in je najvišje ohranjen rimski objekt v Sloveniji. 
Na območju te zaščitene naselbine, kjer je po ustnem izročilu že v 3. stoletju stala kapelica, so domačini po drugi svetovni vojni v spomin na vojne žrtve iz Vipavske doline sezidali cerkev sv. Pavla. Obnovljeni rimski vodni stolp in cerkvica sta danes priljubljen cilj pohodnikov. Čez vzpetino sv. Pavla vodi krožna pohodna pot Črniče–Tabor–sv. Pavel–Črniče.

Informacije in vodeni ogledi: TIC Ajdovščina

Tabor nad Črničami

Tabor leži na griču nad Črničami, ki je bil v preteklosti strateškega pomena, saj njegova naravna oblika omogoča nadzor in opazovanje vzhodnega in zahodnega dela Vipavske doline ter zelo učinkovito samoobrambo pred sovražnikovimi napadi. Rimljani so imeli na tem griču opazovalno in signalno točko. Z namenom obrambe pred Turki je bil Tabor z obzidjem zgrajen leta 1413. Znotraj obzidja se je razvila vasica s kapelo. Pomembno vlogo je Tabor odigral tudi v bojih med Beneško republiko in Habsburžani ter med prvo in drugo svetovno vojno.
Lepo ohranjene ostaline Tabora so priljubljena izletniška točka. 
Vas navdušuje slovenska arheološka dediščina in iščete dober predlog za izlet? Vipavska dolina vam ponuja super doživetje. 

Informacije in vodeni ogledi: TIC Ajdovščina